1. Tudi današnjo božjo besedo Gospod podčrta z vzklikom: kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša, saj obravnava staro in vedno novo, nikoli do konca rešljivo problematiko dobrega in zla v svetu. Zakaj toliki ljudje vede in hote drugim povzročajo trpljenje, zakaj Bog to dopušča, zakaj ne poseže vmes! Človek bi rad na hitro in brez pomisleka sodil in kaznoval, Bog pa ne ravna tako ihtavo, na drugačen način izkazuje svojo vsemogočnost in neskončnost.
– knjiga Modrosti pravi: ti si gospodar moči, zato sodiš milo, vodiš nas z veliko prizanesljivostjo, s takim ravnanjem poučuješ, da pravični mora biti ljudomil;
– Gospod opozarja na strpnost: ob koncu sveta bodo njegovi angeli tiste, ki delajo krivico, vrgli v ognjeno peč, pravični pa se bodo zasvetili kot sonce.
2. Vedno znova se moramo ubadati s soočanjem dobrega in zla v svetu, dobrih in slabih ljudi, še več, dobrega in slabega v nas samih. Kako radi poenostavimo to problematiko: na eni strani so dobri, na drugi slabi. Zelo vprašljiva delitev!
– s kakšnimi kriteriji delimo ljudi na dobre in slabe? kdo so pravzaprav dobri? tisti, ki hodijo k maši? ki lepo govore o papežu, o Cerkvi? kdo bi si drznil za presojanje postavljati zgolj take zunanje kriterije!
– koga bomo uvrstili med slabe? ali mar tudi koga od prijateljev, sorodnikov? ali ne bomo ob ljudeh, ki jih obsojamo, takoj ustvarjali družbe privilegirancev? ali bomo sebe pogumno in brez zardevanja uvrstili med dobre?
– ali bomo le upoštevali, da je v nas samih in v vsakem človek, sicer v različnih razmerjih in oblikah, navzoče in dejavno dobro in slabo? da nihče ni popolnoma in neskončno slabo in prav tako ne dober? V vsakem raste pšenica in ljulka!
3. Pavel opozarja Korinčane in nas: Ničesar ne sodite prezgodaj, dokler ne pride Gospod. On bo osvetlil, kar je skrito v temi. Razodel bo misli src. Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje, ki mu gre.
– Bog je pravičen, nagrajuje in kaznuje, čeprav se čas in načini največkrat izmaknejo našim računom – božji mlini meljejo počasi, meljejo pa!
– preroki so radi poudarjali, da je Bog zvest in usmiljen, svojo vsemogočnost izkazuje z veliko prizanesljivostjo,
– Jezus je s svojim usmiljenjem in razumevanjem grešnega človeka vzbujal presenečenje, »pravični«, »dobri« so se nad njim zgražali. Nas želi spodbuditi:
– ne bodimo preveč vneti za ruvanje plevela pri drugih, kaj pa vemo, kaj sploh je plevel, ne povzročajmo škode, izrujmo raje pri sebi, kar je slabega;
– prepustimo sodbo Bogu, on je pravičnejši in prizanesljivejši kot smo mi.
Br. Metod Benedik: Gospodov dan z besedo